Ko sem v rahlem navalu obupa lahko samo nemočno opazovala spreminjanje barv v pečici pri tehniki faux raku iz prejšnje objave (čeprav je bil potem končni rezultat čisto zadovoljiv), sem si šla vmes mirit živčke z vrtenjem extruderja. No ja, ali bolje rečeno, sem šla z dežja pod kap. Saj tudi pri extruderju ne moreš kaj dosti vplivat na prelivanje barv, a ne. Šele pri rezanju sem opazila, da bi lahko kožno barvo pogosteje vključila v zaporedje in namesto, da bi bilo vse skupaj bolj olivno zeleno, je ratalo bolj bordo rdeče ... hja, pustmo stat ...
Vseeno sem zadevo sestavila skupaj, obesek po peki seveda vodno brusila s papirjem vse do gradacije 1200, polirala in 1x lakirala. Zdaj pa se presneta reč tako sveti, da je ni mogoče prav fotografirati oz. jaz ne znam, ne da bi se videl kak odsev. In to je prav zoprno!
In očitno ima Majda kar prav, ko mi je že pred časom podelila nagrado in zapisala, da sem perfekcionist. No ja, včasih mogoče res pretiravam, a brez skrbi, v vsakdanjem življenju vztrajno popuščam :-)